Vpliv pozitivnih misli
24. junij 2018
VPLIV POZITIVNIH MISLI NA KVALITETO ŽIVLJENJA Na svetu ga ni človeka, ki bi bil ves čas vesel in dobre volje. Prav vsak posameznik se občasno sooča z različnimi težavami, zaradi česar je zaskrbljen, žalosten,... Verjetno je že vsak med nami kdaj podvomil vase in v lastne sposobnosti ali pa je imel občutek, da mu kljub naporom ne bo uspelo doseči zastavljenega cilja.

Če nam bo uspelo doseči zastavljen cilj ali ne, pa je v veliki meri odvisno od nas samih in našega načina razmišljanja.
V kolikor verjamemo, da nam bo uspelo in bomo sami sebi rekli: "Pripravljen/a sem, dobro sem se pripravil/a", obstaja veliko večja možnost, da nam bo tudi dejansko uspelo uresničiti zastavljen cilj. Pozitiven samogovor namreč spodbudi pozitivne misli, zaupanje v lastne sposobnosti in posledično poveča možnosti, da nam uspe uresničiti zadani cilj.
Ko pa nas prevevajo negativne misli in ko sami sebi govorimo stvari kot so: "Tega ne bom zmogel/zmogla, pretežko je zame", pa se poveča verjetnost, da nam resnično ne bo uspelo doseči zastavljenega cilja. Negativne misli vplivajo na naše vedenje, vzpodbujajo slabo voljo, vplivajo na padec motivacije in znižajo samozavest.
Ugotovimo lahko, da imajo negativne misli ogromen vpliv na naše vsakdanje funkcioniranje in zelo pomembno je, da skušamo takšne misli čim bolj učinkovito omejiti.

negative-self-talk

Kako pa bi jih lahko omejili?
1.Najprej je pomembno, da negativno misel prepoznamo.
2.Ko jo boste zaznali, jo zapišite na list papirja.
3.Ko se zavedamo negativne misli in jo prepoznamo, pa je nujno, da jo ustavimo ter jo nadomestimo z bolj pozitivno (realnejšo) mislijo. V trenutkih, ko nas prevevajo močna negativna čustva, je včasih zelo težko preoblikovati negativne misli, saj se nam lahko zdijo povsem realne in verjamemo, da so resnične. Zato se je v takšni situaciji smiselno vprašati, kaj bi v takšnem primeru svetovali najboljšemu prijatelju?

Spreminjanje načina razmišljanja je ena izmed najboljših stvari, ki jo lahko naredimo zase.
Na začetku nam lahko predstavlja izziv že prepoznavanje misli (posebej v stresnih situacijah), vendar pa je vredno vztrajati in se potruditi, tudi če nam včasih to ne uspe najbolje. Tako lahko s pomočjo naših misli in pozitivnega samogovora vplivamo na izboljšanje počutja, samozavesti, povečanje optimizma in motivacije pri soočanju z različnimi življenjskimi izzivi.


Če imate kakršnakoli vprašanje, mi pišite na: tjasa@mentalis.si

Zasvojenost s spletom
14. maj 2018
Konferenca o preprečevanju zasvojenosti s spletom V Društvu IndiJanez, kjer sem zaposlena kot strokovna sodelavka, v četrtek, 17. maja 2018 v amfiteatru Filozofske fakultete v Mariboru, organiziramo konferenco na temo Preprečevanje zasvojenosti s spletom in digitalnimi mediji.

Verjetno si večina več ne predstavlja življenja brez spleta, saj nam lahko precej olajša življenje, težava pa nastane, ko uporaba spleta diktira posameznikovo življenje in vpliva na kvaliteto naših odnosov z drugimi. Različne študijo so potrdile, da ima prekomerna uporaba spleta in spletnih aplikacij še posebej škodljiv vpliv
na razvoj možganov mladostnikov
.
Povezana je z razvojem psihičnih težav, kot so depresija in občutki tesnobe, kot posledica dolgotrajnega sedenja pred zaslonom pa se pojavljajo tudi fizične težave (bolečine hrbta, sindrom karpalnega kanala, utrujenost oči, migrene, spremembe teže zaradi slabih prehranjevalnih navad, nespečnost,...).

Zaznali smo, da postaja prekomerna uporaba spleta vedno bolj pereč problem, ki lahko pomembno vpliva na kvaliteto življenja mladih, zato smo se odločili za organizacijo konfrence, s katero želimo ozavestiti in opolnomočiti zainteresirano javnost.

Na konferenci se bodo strokovni predavatelji iz vse Slovenije osredotočali na različne pasti in tveganja, ki prežijo na mlade uporabnike spleta. Med predavatelji bom tudi sama. Spodaj si lahko ogledate natančen program konference.

V kolikor se želite udeležiti konference tudi vi, se prijavite na steker@indijanez.si

PS: Kotizacije ni.

Tjaša




Anksiozne motnje
22. april 2018
O anksioznosti in anksioznih motnjah Verjetno se je večina med vami v preteklosti že srečala z izrazom ANKSIOZNOST, pa morebiti niste povsem natančno vedeli, kaj bi naj to pomenilo?

Anksioznost ali tesnobnost je do neke mere normalno stanje, ki ga občasno občuti vsakdo izmed nas in predstavlja normalen odziv posameznika na soočanje s stresnimi situacijami. Obstajajo številni dejavniki, kot so negotovost, kronični stres, preobremenjenost, nezadovoljstvo na delovnem mestu ali v zasebnem življenju in drugi, ki vplivajo na to, da vse več posameznikov občasno trpi za zmernimi občutki tesnobe.

Vsakdo izmed nas je občasno zaskrbljen, razdražljiv ali pa nezadovoljen, problem pa nastane, ko občutki zaskrbljenosti in strahu trajajo več mesecev ter tako pomembno poslabšajo kvaliteto posameznikovega življenja. Takrat govorimo o anksioznih motnjah.
Zanje je značilna povečana razdražljivost, občutki tesnobe, težave s koncentracijo, hujše skrbi, bolečina v prsih,... Za osebe z anksioznimi motnjami je značilno, da jih občutki tesnobe in strahu stalno spremljajo in lahko včasih popolnoma ohromijo njihovo življenje.

Anksioznost

Ločimo več različnih vrst anksioznih motenj in sicer:
Panične motnje, za katero so značilni ponavljajoči se nepričakovani panični napadi. Za paničen napad je značilen nenaden val močnih občutkov anksioznosti in strahu, ki ga lahko spremlja tudi močno bitje srca in oteženo dihanje. Temu lahko sledi pretirano razmišljanje o doživetem in pojavi se intenziven strah pred ponovnim paničnim napadom, kar lahko vodi v izogibanje najrazličnejšim situacijam.
Generalizirane anksiozne motnje, za katere je značilna stalna in pretirana skrb v zvezi s povsem vsakdanjimi stvarmi (pretirana skrb zaradi zdravja, službe, svojih bližnjih, finančnega stanja,...). O generalizirani motnji govorimo, ko je posameznik več mesecev tako zaskrbljen zaradi vsakodnevnih stvari, da mu to predstavlja napor in breme, zaradi česar s težavo opravlja vsakodnevna opravila.
Socialno anksioznost zaznamuje intenziven strah pred ocenjevanjem in kritiko s strani drugih, kar lahko vodi do tega, da se posameznik izogiba situacijam in socialnim stikom, v katerih bi jim lahko bil izpostavljen. Čeprav se posameznik zaveda, da je njegov strah pretiran in nerazumen, se počuti nemočen proti njegovi anksioznosti.
Agorafobijo, za katero je značilen pretiran in neracionalen strah pred situacijami, ko se posameznik znajde v novih, neznanih okoliščinah. Prisoten je strah pred prostori, kjer je ponavadi veliko ljudi in iz katerih se težko umaknemo (npr. strah pred potovanjem z javnimi prevoznimi sredstvi, strah pred zapuščanjem doma, strah pred množico,...).
Specifične fobije, ki se kažejo v neutemeljenem strahu pred točno določenim predmetom ali situacijo. Najpogostejše fobije so strah pred letenjem, krvjo, vožnjo pa avtocesti, v tunelih,... Kljub zavedanju o iracionalnosti strahu, se ga posameznik ne more znebiti, četudi mu ta lahko onemogoča normalno opravljanje vsakodnevnih dejavnosti in tako vpliva na njegovo kakovost življenja.
Posttravmatsko stresno motnjo predstavlja pretiran strah, ki je posledica posameznikovi izpostavljenosti enemu ali več travmatičnim dogodkom. Pojavi se potem, ko je posameznik doživel, videl ali izvedel za travmatični dogodek (huda nesreča, nasilje,...), pri čemer je doživel šok. Za posttravmatsko stresno motnjo je značilno, da posameznik te dogodke podoživlja še dolgo časa po travmatičnem dogodku, kar lahko posledično vodi do izogibanja določenim krajem in situacijam.

Anksiozne motnje spadajo med najpogostejše duševne in vedenjske motnje, v EU za njimi trpi približno
14 % celotne populacije. Značilne so za vsa starostna obdobja - pojavljajo se tako pri otrocih, kot tudi pri starejših in sicer se pri ženskah pojavljajo dvakrat pogosteje kot pri moških. V EU bi naj vsaj enkrat v življenju zaradi anksioznih motenj trpela vsaka tretja oseba (NIJZ, 2016)*.

Potrebno se je zavedati, da so anksiozne motnje v večini primerov popolnoma ozdravljive, če pa se jih ne zdravi, pa lahko precej otežijo posameznikovo življenje. V kolikor zaznavate simptome anksiozne motnje tudi pri vas, vam priporočam, da tega ne zadržujete v sebi, ampak se o tem pogovorite z bližnjimi in si čim prej poiščete ustrezno strokovno pomoč.


Če pa imate kakršnakoli vprašanja, pa mi pišite na: tjasa@mentalis.si

* VIR: Jeriček Klanšček, H., Majcen K. in Furman L. (2016). Anksiozne motnje - kako jih prepoznati in premagati? NIJZ: Ljubljana.

O psihoterapiji...
4. marec 2018
ALI JE PSIHOTERAPIJA PRIMERNA TUDI ZAME? Živimo v svetu, kjer so spremembe stalnica in nas do pogovora s prijatelji, znanci ter pridobivanja najrazličnejših informacij loči le klik, zato se velikokrat zgodi, da nam zmanjka časa za prijazno besedo ali pogovor v živo. Vse pogosteje se namreč poslužujemo prednosti umetne inteligence in le-ta nadomešča ljudi na najrazličnejših področjih (na Japonskem so celo odprli hotel, kjer celotno osebje predstavljajo roboti). Na koncu pa se vendarle vedno znova izkaže, da pristnega človeškega stika ne nič nadomestiti in da je kvaliteten odnos to, kar resnično potrebuje vsak posameznik.

Prepričana sem, da je že vsak izmed nas bil kdaj v stiski, ko je morebiti dvomil vase in v svoje sposobnosti, občutil zaskrbljenost glede prihodnosti ali pa ga je pestil občutek žalosti ali tesnobe? Ko k boljšemu počutju ni pripomogel niti pogovor z bližnjimi? Ali pa določenih skrbi iz takšnih ali drugačnih razlogov preprosto nismo želeli deliti?

Ste mogoče v preteklosti že razmišljali o možnosti obiskovanja psihoterapije, pa se na koncu niste odločili zanjo?

Psihoterapija


Ko sem se pogovarjala z ljudmi okoli mene, sem velikokrat slišala, da je psihoterapija primerna samo za ljudi, ki nimajo možnosti, da bi se z bližnjimi pogovorili o svojih težavah. Potrebno se je zavedati, da to NE DRŽI.

Psihoterapija je namreč primerna za čisto vsakega.

Najprej naj pojasnim, da psihoterapije nikakor ne gre enačiti s pogovorom z bližnjim, saj predstavlja posebno obliko medosebnega komuniciranja med dvema posameznikoma, kjer terapevt vključuje strokovne intervence. katerih cilj je pomoč posamezniku pri soočanju z nastalo težavo.

Psihoterapija tako ponuja posamezniku priložnost, da ob pomoči terapevta izboljša kakovost lastnega življenja. Tako lahko s pomočjo psihoterapije uspešno obvladujemo različne težave, ki nas pestijo in nam otežujejo življenje, saj je dokazano uspešna metoda pri obvladovanju različnih stisk in težav. Poslužujejo se je tako tisti, ki so pravzaprav relativno zadovoljni s svojim življenjem, vendar imajo občutek, da bi lahko bili še bolj,kot tudi tisti, ki jih pestijo depresije in druge razpoloženjske motnje, anksiozne motnje, osebnostne motnje,...

Obstajajo različne vrste psihoterapije, vendar pa so številne raziskave potrdile, da je pri doseganju osebnostnih sprememb tekom psihoterapije ključnega pomena odnos med terapevtom in klientom.
Zato ni toliko pomembno, za katero vrsto terapije se boste odločili (ali bo to psihoanalitična terapija, vedenjsko-kognitivna terapija, transakcijska analiza, gestalt ali katera druga), bistveno je, da boste tekom terapije imeli občutek, da lahko resnično zaupate terapevtu.

Ko se boste odločali za terapijo, je nujno, da si izberete strokovno usposobljenega terapevta.


Če imate kakršnakoli vprašanja, mi pišite na: tjasa@mentalis.si

Pa začnimo s hipnozo...
19. februar 2018
ALI BI ME LAHKO HIPNOTERAPEVT PRIPRAVIL DO TEGA, DA BI V HIPNOZI POČEL/A STVARI, KI JIH SICER NE BI ŽELEL/A? Moram priznati, da sem zgornje vprašanje v preteklosti slišala res velikokrat. Po predvajani oddaji o odrski hipnozi, kjer so posamezniki počeli različne nenavadne stvari, pa je to vprašanje postalo še pogostejše, zato sem se odločila, da se bom v prvem zapisu osredotočila na to tematiko.

Pa da najprej pojasnim, kaj sploh je hipnoza/hipnotični trans.
Zagotovo se vsakdo izmed vas spomni dogodka, ko je bil tako zatopljen v napet film ali zanimivo knjigo, da preprosto ni opazil okolice? Ali pa se mogoče spomnite, da ste se vozili po znani poti in na koncu poti več niste vedeli, kako ste prišli na cilj?
Če ste pri vsaj enem vprašanju prikimali, ste v preteklosti že bili v hipnotičnem transu.

Hipnoza je namreč naravno in sproščeno stanje človeškega uma, intenzivne osredotočenosti in koncentracije ter zmanjšanega zunanjega zavedanja, v katerem je posameznik bolj dovzeten in dojemljiv za sugestije. To sproščeno stanje imenujemo hipnotični trans. V hipnotičnem transu smo mnogokrat v našem vsakdanjem življenju, torej je hipnoza dejansko del našega življenja.

Hipnoza

No, pa da se sedaj vrnem nazaj k osnovnemu vprašanju.
Kot ste verjetno že lahko razbrali, hipnoza torej ni nič mističnega, česar bi se morali bati. Tako tudi tekom trajanja hipnoterapije terapevt nima moči, da bi pacientu ukazal početi stvari, ki jih ta sicer ne bi počel. Hipnotizirani ima torej svobodno voljo tudi, ko je v hipnotičnem transu - sugestije lahko sprejme, ignorira ali pa jim nasprotuje - odločitev je tako v njegovih rokah. Terapevt ponudi pacientu možnosti, na posamezniku pa je, če bo to sprejel ali ne.
V tem primeru je popolnoma odveč tudi bojazen, da bi oseba v hipnotičnem transu izdala terapevtu skrivnosti. Oseba namreč vedno pove samo tisto, kar želi deliti s terapevtom.

Če torej posameznik nečesa sicer ne bi želel storiti, tega NE bo naredil niti takrat, ko bo v hipnotičnem transu, ne glede na to, kaj mu bo dejal hipnoterapevt.


V kolikor imate še kakšno vprašanje, mi pišite na: tjasa@mentalis.si